nedelja, 2. december 2012

Živali v cirkusih: sodobna trgovina s sužnji

Obstoječe regulacije so pustile na cedilu živali kot je slonica Anne, ki so jo v britanskem cirkusu brcali in pretepali. Nujno potrebujemo prepoved
 
Benjamin Zephaniah, The Guardian, 30. november 2012

Ker imam jamajško poreklo in afriške korenine, bi bilo zame nemogoče prezreti zgodovinske podobnosti med krutostjo do mojih prednikov in krutostjo do živali v današnjih cirkusih. Miselnost, ki je omogočila grozodejstva nad človekom, je ista miselnost, ki dopušča zlorabo živali. Zebre, leve, tigre, kamele in druge živali v cirkusih pretepajo in izkoriščajo prav tako, kot so pretepali in izkoriščali moje prednike. Kakor so moji predniki imeli družine, občutke in čustva, tako jih imajo živali. Če se znebim materialnih stvari okoli sebe, pravzaprav vidim, da sem tudi jaz žival. Družina smo.

Z živalmi, ki so prisiljene potovati in nastopati v cirkusih, ravnajo, kot da so oprema. Rutinsko so prikrajšane za ustrezno nego ter zbolevajo, postajajo apatične in depresivne. Zaradi stresa in zlorab jih veliko razvije nevrotično vedenje in umre mnogo prej, preden dosežejo pričakovano življenjsko dobo. Veliko večino svojega življenja preživijo nagnetene v kletkah za transport ali zabojnikih, ko jih prevažajo od enega kraja do drugega. Britanska zakonodaja zahteva, da je živalim omogočena dobra kakovost življenja. Toda zaradi surovosti transporta, krutih metod dresure in drugih elementov življenja v cirkusu to ni mogoče.
 
Veliko mojih prednikov je bilo brez razloga zaprtih, svoja življenja pa so preživeli prikrajšani za vse, kar jim je bilo pomembno in smiselno: svoboda izbire, neodvisnost in avtonomija. Točno takšno je življenje za živali v cirkusih. Nimajo izbire, ko gre za njihove življenjske pogoje ali s katerimi bitji živijo in imajo stike, in kadar ne ravnajo po volji dreserjev, jih kaznujejo. Nobenega nadzora nimajo nad katerim koli vidikom svoje lastne usode.

Živali se ne "privadijo" na suženjstvo. Vedo, da niso tam, kjer bi morale biti. Živali, ki izvajajo trike, ki jih v svojem pravem okolju nikoli ne bi, to počnejo iz strahu in ne zato, ker bi to hotele.
 
Lansko leto so bili ljudje po svetu upravičeno ogorčeni, ko je zaokrožil video posnetek Anne, zadnje slonice v britanskih cirkusih, na katerem vidimo dreserja, kako priklenjeno Anne brca, pretepa in zbada z vilami. Zaradi velikega nasprotovanja javnosti je bilo Anne končno dovoljeno, da se upokoji. A če ne uvedemo prepovedi uporabe živali v cirkusih, nič ne more ustaviti britanskih cirkusov, da bi si pridobili drugega slona in ga vse življenje trpinčili. Sloni v naravi so se prilagodili na življenje v skoraj nenehnem gibanju in vsak dan prehodijo velike razdalje, da bi ohranili svoje zdravje in dobro počutje. Edina "telovadba", ki jo imajo sloni v cirkusih, je izvajanje neumnih trikov. Sloni potrebujejo družbo, družino in prijateljstvo drugih slonov. So inteligentne in vsestranske živali, ki tako kot mi doživljajo široko paleto čustev.
 


Štiriindevetdeset odstotkov ljudi, ki so se odzvali na zadnjo poizvedbo vlade glede cirkusov, podpira prepoved nastopanja divjih živali v cirkusih, vedoč, da kruto ravnanje z živalmi za našo zabavo ni sprejemljivo. Grčija je nedavno napovedala prepoved vseh cirkusov z živalmi in pravni poskus razveljavitve prepovedi divjih živali v cirkusih, ki jo je sprejela avstrijska vlada, ni uspel. Bolivija, Finska, Indija, Singapur in Švedska so vse uvedle prepoved nastopanja živali. Ljudje po vsem svetu se izrekajo proti sramotni krutosti zapiranja živali v tesne kletke, dolgotrajnemu prevažanju in siljenju v izvajanje nenaravnih, ponižujočih in včasih bolečih nastopov. Toda v Veliki Britaniji, ki je bila včasih v ospredju pri zaščiti živali, vlada z izgubljanjem časa pri pogovorih o sistemu "licenciranja" ali "reguliranja" nastopanja divjih živali še vedno ne upošteva volje ljudi in poslancev. To ni dovolj.
 

Letos sem prvič od otroških let ponovno obiskal cirkus. Šel sem zato, ker so jasno oglaševali, da ne uporabljajo živali. Čudovito je bilo občudovati, kaj lahko naredijo ljudje, ko prenehajo izkoriščati druge in uporabijo lastno svobodno voljo in ustvarjalnost. Po predstavi sem govoril z veliko izvajalci in povedali so mi, da ne bi delali z živalmi. Bilo je vzpodbudno in rekel sem jim, da so krasen primer tega, kar je mogoče.
 
Obstoječi britanski predpisi so živali v cirkusih žalostno pustili na cedilu. Anne je na primer preživela skoraj skoraj šestdeset let v Super cirkusu Bobbyja Robertsa. Problemom z zagotavljanjem dobrobiti in zlorabi živali se v cirkusih ni mogoče izogniti in jasno je, da jim ne moremo dovoliti, da svoje delovanje regulirajo sami. Samo popolna prepoved bo zagotovila, da bo živalim prihranjeno trpljenje v cirkusih.
 
200 let je minilo, odkar je parlament prepovedal trgovino s sužnji. Čas je, da v okvir tega plemenitega odnosa vključimo tudi zasužnjene živali, ki jih izkoriščajo v cirkusih.
 





Benjamin Zephaniah je britanski pesnik, glasbenik, pisec, vegan in znan zagovornik pravic živali. Nastopil je tudi v dokumentarcu "Povezovanje dejstev" (Vegan society).
Prevod: Veganska iniciativa

1 komentar:

  1. Odlično napisano in se ni bi mogla bolj strinjati! Sem ZA cirkus BREZ živali!

    OdgovoriIzbriši