ponedeljek, 28. april 2014

Novo poročilo OZN opozarja Evropejce: prepolovite količino mesa in mlečnih izdelkov

Če bi Evropejci pojedli pol manj mesa in mlečnih izdelkov, bi izpuste toplogrednih plinov iz živinorejske industrije v Evropi zmanjšali do 40%


Pred nekaj dnevi je Organizacija združenih narodov predstavila povzetek poročila z naslovom Dušik na mizi, ki bo izšlo prihodnji mesec. Nadgrajuje poročilo iste skupine raziskovalcev iz leta 2011, ki je ugotovilo, da letni strošek onesnaženja z dušikom znaša do 340 milijard evrov.


V letošnjem poročilu so znanstveniki preučili vpliv, ki bi ga sprememba prehranjevalnih navad potrošnikov imela na izpust dušika v živinorejski industriji. Ugotavljajo, da bi 50% zmanjšanje porabe mesa in mlečnih izdelkov izpuste dušika zmanjšalo za 40%, izpuste ostalih toplogrednih plinov pa za 25-40%, odvisno od tega, kaj bi se zgodilo z zemljišči, ki bi se ob tem sprostila. Količina uvožene soje, ki gre v veliki večini za živalsko krmo, bi se zmanjšala za 75%. Občutno zmanjšanje mesne in mlečne industrije bi tudi sprostilo obdelovalno zemljo za pridelavo žita ali biogoriv, so povedali pri združenih narodih.

Pripravljalci poročila so ugotovili, da je količina dušika, ki se sprosti v okolje - v zrak in vodo - za eno enoto beljakovin v kravjem mesu 25 krat višja kot za eno enoto beljakovin v žitu. Dušikov oksid je eden najbolj škodljivih toplogrednih plinov, mnogo bolj kot ogljikov dioksid. Izpusti dušika v živinoreji imajo za okolje še dodatne negativne posledice. V kombinaciji z avtomobilskimi izpusti tvorijo drobne delce, ki so škodljivi za človeško zdravje. Kadar dušik s farm (v gnojevki) odteka v vodotke, povzroča cvetenje alg.


Znanstveniki iz Ekonomske komisije združenih narodov za Evropo (UNECE) ugotavljajo tudi, da prepolovitev zaužitega mesa in mlečnih izdelkov ni pomembna zgolj za zmanjšanje onesnaževanja vode in zraka, temveč bi Evropejci na ta način zaužili tudi 40% manj nasičenih maščob.

Soavtor poročila prof. Mark Sutton, okoljski fizik iz britanskega centra za ekologijo in hidrologijo, kot največjo oviro pri uresničitvi tolikšnega zmanjšanja porabe mesa vidi močne mesne in mlečne industrijske lobije. Vendar smo za zmanjšanje onesnaževanja prav tako kot živinorejci odgovorni tudi potrošniki.

Henk Westhoek, glavni avtor poročila in programski vodja v nizozemski agenciji za okolje, je izpostavil, da bi Evropska unija lahko postala velik izvoznik prehrambenih izdelkov (ki niso živalskega izvora) namesto velik uvoznik krme, na primer soje. Uspešno zmanjšanje porabe mesa in mlečnih izdelkov v Evropi pa bi imelo velik kulturni vpliv drugod po svetu, kje poraba mesa v zadnjih letih hitro narašča: povprečna poraba mesa na Kitajskem se hitro približuje ameriškemu in evropskemu povprečju.

Soavtorica poročila dr. Alessandra Di Marco z italijanske nacionalne agencije za nove tehnologije, energijo in trajnostni ekonomski razvoj je poudarila, da je za našo prihodnost in prihodnost našega okolja zelo pomembna vzgoja otrok. Ključno je, da se otroci zavedajo posledic, ki jih ima izbira določenih vrst hrane.

Danes je opustiti izdelke živalskega izvora iz naše prehrane lažje kot kadar koli prej. V trgovini namesto po mleku krav in kosih trupel mrtvih živali enostavno posežemo po kateri izmed številnih vrst rastlinskega mleka, ki so na voljo, izbiramo pa lahko tudi med celo paleto različnih vrst tofuja, sejtana, raznih izdelkov na osnovi žita in soje ter celo okusnih jogurtov in sladoledov brez sestavin živalskega izvora. Nakup tovrstnih izdelkov pa seveda sploh ni nujen - ko svoj krožnik prenehamo obteževati z mesom, mlekom in jajci, lahko na jedilno mizo privabimo mavrico pisanih jedi, vabljivih okusov in raznovrstnih tekstur, ob katerih našim brbončicam nikoli ne bo dolgčas. Za ideje in nasvete vas vabimo na naš kuharski blog Kuharija Veganske iniciative, kjer smo zbrali že skoraj 300 receptov - najsi smo jih izumili ali priredili, vse smo pripravili in preizkusili sami.
Vira fotografij: 

Ni komentarjev:

Objavite komentar